Motnje v duševnem zdravju lahko prizadenejo prav vsakogar. Ko se z njimi srečamo prvič, se svet postavi na glavo ne le nam, temveč tudi našim svojcem. O motnjah v duševnem zdravju tedaj ne vemo ničesar. Skupaj s svojci potrebujemo nekoga, ki nam ponudi roko in trdna tla pod nogami.

V takšnem primeru potrebujemo informacije in pomoč pri ponovni vključitvi v družbo, socialno in delovno okolje. Pomoč potrebujejo tudi naši svojci in sicer pri krepitvi njih samih, da so nam lahko v pomoč in podporo. Temu rečemo psihosocialna rehabilitacija, potrebujemo pa jo torej oboji, da se lahko uspešno spopadamo s težavami, ki so redne spremljevalke motenj v duševnem zdravju. Ali bolje rečeno, da se lahko spopadamo z nerazumevanjem družbe, brezposelnostjo in odrinjenostjo na socialni rob, ki se v primeru duševne bolezni kar prilepijo na nas.

Glede na mite in tabuje o duševnih boleznih, bi nas večina najraje strpala v bolnišnice in zavode, kjer bi bili lepo pospravljeni in ne bi povzročali težav »normalnim ljudem«. Vendar bi se morali vsi zavedati, da nismo nič drugačni, da ob ustrezni pomoči lahko večina nas funkcionira in izgleda povsem normalno. Zdravljenje v bolnišnici in nastanitev v zavodu je potrebna le v skrajnih primerih, drugače pa je potrebno za nas poskrbeti v skupnosti, torej v domačem okolju, med poznanimi ljudmi.

Osnova psihosocialne rehabilitacije so torej prave in celostne informacije o duševnih motnjah ter možnostih in načinih pomoči, ki so nam na voljo, da lahko spet čim bolj normalno zaživimo. Kako pomembne so za nas te storitve v skupnosti ter da sodimo v skupnost ne v zavode, so se prvi zavedli prav v nevladnih organizacijah in nekateri njihovi zunanji sodelavci, ki so v tej smeri pričeli delovati že konec 80. let 20. stoletja.

Nevladne organizacije so tiste, ki nosijo levji delež pri zagotavljanju teh storitev in pri osveščanju javnosti. In ker se v njih zavedajo, da je plačano delo najboljše zdravilo, ustanavljajo tudi socialna in invalidska podjetja, kjer zaposlitev najdemo tudi tisti, ki ne zmoremo s sto odstotno močjo opravljati svojega dela. Nudijo nam torej celotno mrežo storitev, od dnevnih centrov, bivalnih skupnosti, do izhoda v zaposlitev ter finančno in drugo neodvisnost. Preberi več.

Andreja Štepec,
predsednica Sveta uporabnikov ŠENT

Vir: CNVOS